Hišni obisk
Znamenita slika Zdravnik (The Doctor) je najbolj znana umetniška predstavitev zdravniškega poklica in predstavlja ideal družinskega zdravnika. Ustvaril jo je leta 1891 Samuel Luke Fildes, angleški slikar. Slika izžareva vso tesnobo staršev in zdravnikovo zaskrbljeno opazovanje hudo bolnega otroka. Navdih je umetnik črpal iz svoje boleče izkušnje ob smrti svojega sina in iz profesionalne predanosti zdravnika, ki ga je zdravil.
Samuel Luke Fildes: ‘Zdravnik’
Hišni obisk je pravzaprav najbolj pristna in prvobitna oblika zdravniškega dela. Šele kasneje, z razvojem medicine je začela prevladovati bolj institucionalizirana oblika nudenja zdravniške oskrbe. Posvet zdravnika z bolnikom se je vse bolj prenašal v ambulantno delo, v specialistične ordinacije, klinike in bolnišnice. Število hišnih obiskov je vse bolj upadalo.
Vzroke upadanja števila obiskov je lepo strnil profesor Janko Kersnik¹: »Dvajseto stoletje hišnim obiskom ni bilo naklonjeno, zato je njihovo število povsod začelo upadati. Na padec števila obiskov je zlasti vplivala zdravstvena politika:
- z administrativnim omejevanjem,
- s slabim nagrajevanjem,
- z razvojem polikliničnega načina dela
Načrtovalci zdravstvene politike in plačniki zdravstvenih storitev hišnim obiskom ne pripisujejo kakšnega posebnega pomena. Umestili so jih v čas redne ordinacije.
Po drugi strani je jasno, da ne mislijo resno, da jih bodo zdravniki družinske medicine v rednem času resnično zmogli tudi opraviti. Dejstvo je, da ob poplavi pacientov in pomanjkanju zdravnikov ni moč opravljati hišnih obiskov med redno ordinacijo.
V našem okolju opravi zdravnik družinske medicine od 30 – 40 hišnih obiskov na mesec, v povprečju 1-3 na dan. Hišni obisk na oddaljenih lokacijah našega terena, do 25 km, vzame uro in pol. Predpostavimo, da bi v času redne ambulante opravili le dva obiska, ki sta oddaljena in vsak na drugem koncu. In predpostavimo, da ta dan ne bo urgentnega posega na terenu, oživljanja ali sodno-medicinskega opravila. Kako ob tem pregledati množico bolnikov, ki je v Sloveniji pravilo, čakalna doba pa je nezaželena?
To zagato večina zdravnikov družinske medicine rešuje tako, da hišne obiske opravlja zunaj rednega delovnega časa, v prostem času torej, popoldan ali kdaj tudi že v večernih urah. Zavedajo se vrednosti tovrstne oblike stika s pacientom. Neredko je to tudi edina možna pot - zdravljenje na domu.
Za pacienta predstavlja hišni obisk najprijaznejši način posveta z zdravnikom: Bolnik je v svojem okolju, na »svojem terenu«; počuti se varnega med svojimi domačimi, ki mu nudijo oporo in sodelujejo pri njegovem zdravljenju. Manj je tveganj, da bi bolnik napačno razumel navodila o zdravljenju, saj je o tem poučenih več članov družine.
Koncem leta 2011 je plačnik zdravstvenih storitev, ZZZS, še dodatno osiromašil hišne obiske na podeželju. Izenačil jih je s hišnimi obiski v mestu. Dva hišna obiska v istem dnevu v mestu in na podeželju sta vrednotena popolnoma enako: V ruralnem okolju bo zdravnik zanju porabil 2 uri pol popoldanskega prostega časa in prevozil 55 km. V mestu bo dva hišna obiska njegov kolega lahko opravil v rednem delovnem času (morda v istem stanovanjskem bloku) in za to porabil ¾ ure in 1-2 km. Se čudite pomanjkanju zdravnikov na podeželju? Tudi sam nimam srca mladih kolegov vzpodbujati za delo na podeželju, za garanje v popoldanske ure, za uničevanje avtomobilov in goriva po terenu, ko pa je družba temu delu odvzela vso vrednost.
A vendar: Dokler bodo družinski zdravniki, bodo tudi hišni obiski. In prav zaradi družinskih zdravnikov je slika Samuel Luke Fildesa še vedno živa. Res, da je na današnji sliki kakšen detajl spremenjen: Morda je na sliki v ozadju LCD TV monitor, morda mikrovalovna pečica, pa v kotu računalnik…tudi nabor zdravil v zdravniški torbi je drugačen; marsikateri aparat je videti ob zdravniški torbi…. A bistvo ostaja. S slike še vedno diha, kot v času, ko je bila naslikana, globoka zaskrbljenost in tesnoba družinskih članov za svojega člana in z nje še vedno žari profesionalni in empatični odnos zdravnika do bolnika v njegovem okolju.
1. Kersnik J. Hišni obisk. V: I. Švab, D. Rotar Pavlič. Družinska medicina. Ljubljana: Združenje zdravnikov družinske medicine Slovenskega zdravniškega društva, 2002)