02 671 04 11
od 6. do 8. ure in od 11. do 13. ure
popoldan od 12. do 16. ure

Bolečina v križu

Franc Beigot

Opis hrbtenice

Bolečina v križu je izkustvo, s katerim se prej ali slej, v blagi ali težji obliki, sreča skorajda vsak odrasel človek. Približno 70-80% ljudi v času svojega življenja doživi značilno bolečino v križu.

Je tudi eden najbolj pogostih razlogov za obisk pacienta pri zdravniku splošne medicine, ortopedu ali fiziatru. Bolečina v križu sama ni bolezen ampak le znak, ki zdravnika napelje na ugotavljanje vzrokov.  Je posledica zelo različnih dejavnikov, od poškodb do staranja. Večina primerov bolečin v križu ni težkih in se hitro pomirijo na preprosto zdravljenje , ki vam ga predpiše zdravnik.

1. Opis hrbtenice

Hrbtenica je večsegmentni organ, ki poteka od baze lobanje do medenice. Sestavljena je iz serije 33 ali 34 kosti – vretenc, ki se večajo v smeri od vratu navzdol. Med vretenca je vpetih 23 medvretenčnih ploščic, ki sestavljajo gibljivi sistem hrbtenice. Pri pokončni hoji in stoji so le te najbolj obremenjene, še posebej tiste v križnem, ledvenem predelu.

Ledveni del hrbtenice sestavlja pet vretenc, ki so močnejša in večja od ostalih. Loki in telesa vseh vretenc tvorijo na zadnji strani hrbtenični kanal, v katerem varno poteka hrbtenjača. Skozi medvretenčne line iz tega kanala izstopajo živci.


2. Vzroki za bolečino v križu

2.1 Najpogostejši vzroki za bolečino v križu
2.1.1 Nateg križa.

Nateg križa največkrat povzroči poškodba mehkih obhrbteničnih delov. Je mehanično povzročen krč obhrbteničnih mišic, kot posledica prevelike telesne obremenitve, dvigovanja težjega predmeta, posledica padca, nenadnega zanihanja hrbtenice pri prometni nesreči in podobno. Lahko je tudi posledica slabe drže ali prisilnega položaja na delu. Že sama bolečina povzroča krč mišice, krč povzroči slabšo prekrvavitev, s tem se zmanjša oskrba s kisikom, tako stanje spet povzroča bolečino.

2.1.2 Zdrs medvretenčne ploščice

Zdrs medvretenčne ploščice, ki je običajno posledica degenerativnih sprememb, sprememb staranja, lahko sprožijo poškodba, nepravilen, lahko že minimalen gib v križnem delu hrbtenice, sunek pri smučanju, dvig bremena. Zdrsnjena medvretenčna plošča pri tem draži in utesnjuje živčne korenine, kar sproža hude bolečine v križu, s sevanjem v eno ali obe nogi z občutkom pečenja ali omrtvičenosti. Stanje včasih poslabša že samo kihanje ali kašljanje. Dokler s preiskovalnimi metodami ne dokažemo vzroka bolečin v križu, ki sevajo tudi v kolk in nogo, govorimo o lumboishialigiji (»išiasu«), za katerega je najpogostejši vzrok prav zdrs medvretenčne ploščice, ni pa edini.

2.1.3. Degenerativne spremembe križa

To stanje je pogosto pri osebah, starejših od 50 let. Najpogostejši vzročni dejavniki teh sprememb so ponavljajoče majhne poškodbe. Vzrok pa je tudi degenerirana medvretenčna plošča, ki izgubi elastičnost, se tanjša, kar zmanjša gibljivost križne hrbtenice in pospešuje nastanek zakostenitev, kostnih izrastkov. Ti lahko pritiskajo na živčne korenine ali ožijo hrbtenični kanal. Povedati je treba, da bolečina v križu ni vedno v sorazmerju z rentgenskimi izvidi: Na rentgenskih posnetkih lahko najdemo obsežne kostne izrastke, ki ne povzročajo bolečin in nasprotno – ob močnih bolečinah v križu je lahko rentgenski izvid skorajda brez posebnosti.

2.2. Drugi vzroki za bolečino v križu
2.2.1 Prirojene in pridobljene napake križne hrbtenice

Pogosto gre za prirojeno okvaro prekinitve zadnjega loka vretenca. Taka motnja pa je lahko tudi pridobljena, kot posledica poškodb. Večinoma taka nepravilnost ne dela težav. Pri hudih fizičnih naporih (mladi športniki npr.) pa se lahko te napake začnejo oglašati z bolečino. Tem bolj, če z leti tako vretence prične drseti naprej. Ob tem telo vretenca zdrsi naprej iz fiziološke linije, kar pri večjih premikih povzroča bolečino v križu, utrujenost, spremenjeno držo, lahko povzroča tudi bolečino v eni ali obeh nogah (»išias«).

2.2.2. Zlomi vretenc

Vretence se lahko zlomi ob poškodbi (padci z višine, prometne nesreče in podobno). Kadar pa se zlomi že ob minimalni zunanji sili, govorimo o patološkem zlomu. Do takih zlomov vretenc pride najpogosteje pri močno izraženi osteoporozi, zmanjšani kostni masi, pri rakastem procesu na vretencih, tudi pri tuberkulozi hrbtenice in drugod.

2.2.3. Zožitev hrbteničnega kanala v ledvenem predelu

Zožitev kanala je lahko prirojena, v okoli 75% pa je pridobljena, ponavadi kot posledica obrabnostnih sprememb. Zožitev hrbteničnega kanala lahko nastane zaradi drsenja vretenca, močne ukrivljenosti hrbtenice, poškodbe in nekaterih drugih bolezni. Bolečine se pojavljajo ponavadi ob hoji in stoji, pri sedenju popustijo.

2.2.4.Vnetne bolezni hrbtenice

Bolečina v križu je prisotna pri nekaterih vnetnih boleznih. Najbolj znana je taka bolečina pri ankilozirajočem spodilitisu (bolniki jo poznajo kot Bechterewjevo bolezen). Prizadene predvsem moške, najpogosteje že pred 30. letom in je združena z jutranjo okorelostjo ledvenega dela hrbtenice, nočnimi bolečinami v tem predelu, ki v mirovanju ne pojenjajo, ob gibanju pa se celo zmanjšajo. Ob tem najdemo še spremembe v krvnih izvidih.

Z bolečino v križu so povezane še druge vnetne bolezni, kot nekatere kronične vnetne bolezni črevesja (ulcerozni kolitis, Crohnova bolezen), vnetja sklepov pri luskavici ter vnetja sklepov z bolečinami v križu kot reakcija med okužbo ali po njej (vnetja na sečilih, dihalih, prebavilih).

Vsem nam najbolj poznane so bolečine v križu pridružene raznim virusnim obolenjem (prehladi, gripe), ko so lahko bolečine v križu prisotne že dosti prej, kot pa se pojavijo drugi znaki. Taka je lahko bolečina pri virusni infekciji herpes zostra.

2.2.5. Bolezni samega vretenca

Redka je bolečina v križu zaradi okužbe same hrbtenice (osteomielitis) in okolnih delov. Pojavi se pri imunsko oslabljenih osebah zaradi nekaterih zdravil ali bolezenskega stanja, lahko pri uživalci drog, ki si drogo vbrizgavajo v žilo.

Omenimo še rakaste spremembe hrbtenice z bolečino v križu, ki so običajno posledica rakastega procesa drugod v telesu z razširitvijo bolezni na kosti.

2.2.6. Bolečina v križu, kot prenesena bolečina zaradi bolezni bližnjih organov

Zgodi se, da bolečino zaznamo kot bolečino v križu, bolezenski proces pa je na drugem mestu v telesu. Tako se lahko bolezenski proces odvija na ledvicah (vnetja), na ožilju v predelu trebuha (razširjena trebušna aorta), na črevesju (vnetja), na rodilih (predvsem na telesu maternice) – bolečina pa je v križu. Bolečina ob menstruaciji se običajno prenaša bolj v predel križnice. Tja se lahko locira tudi bolečina zaradi obolenja prostate.

2.3. Neorganski vzroki za bolečino v križu

Ne tako redka je bolečina v križu pri osebah s psihičnimi ali psihiatričnimi motnjami in boleznimi. Področje celotne hrbtenice je zelo podvrženo psihogenim bolečinam. Neorganski vzroki imajo zelo velik vpliv na bolečino v križu. Psihosocialni dejavniki so lahko ekonomski (tak človek ima na primer večjo finančno korist, kot če bi delal) ali socialni (nezadovoljstvo z delom, konflikti doma, na delovnem mestu, v športu in drugod). Omeniti je treba še rentne težnje.

Tudi boleče točke in krč obhrbteničnih mišic v predelu križa v sklopu tako imenovanega sindroma fibromialgije so med drugim tesno povezane s ponavljajočimi psihičnimi stresi.

3. Zdravljenje bolečine v križu

3.1. Enostavna  bolečina v križu

Ker je enostavna bolečina v križu zelo pogosta, ni razlogov za zaskrbljenost. Ozdravitev je popolna v nekaj dnevih do nekaj tednih. Aktivnost pri zdravljenju pomaga, preveč mirovanja pa ne. Rentgenske preiskave, vsaj v prvem mesecu bolečin, praviloma niso potrebne.

  1. Zdravljenje z zdravili

Blage ali zmerne težave lahko omilijo zdravila poti bolečinam, ki jih dobimo v lekarni brez recepta. Take so Lekadol, Panadon, Bonifen.
Za hujše bolečine vam bo zdravnik predpisal zdravilo proti bolečinam na recept. On se bo morda kasneje odločil za kratkotrajno zdravljenje z zdravili, ki sproščajo mišice.

  1. Razbremenitev hrbtenice

Samo pri močni bolečini je priporočen krajši počitek v postelji, ki pa naj ne bo daljši od 2 dni. Pri enostavni bolečini se ležanje ne svetuje in le to ni del zdravljenja. Ostanite čimbolj aktivni in nadaljujte svoje redne dnevne aktivnosti. Poskušajte nadaljevati tudi z delom na svojem delovnem mestu. Telesno aktivnost postopoma povečujte. Čim bolj zgodnja telesna aktivnost namreč izboljša srčno-žilno kondicijo, zboljša prehranitev medvretenčne ploščice in hrustanca in zboljša  moč kosti in mišic.
Za nekaj dni razbremenite hrbtenico z razbremenilnimi položaji:

Razbremenilni položaji

  1. Mrzle ali tople obloge na hrbtu

V prvih 48 urah po pojavu bolečine vam utegnejo prijati hladni obkladki (ali vreča z ledom), ki jih polagate za 5 – 10 minut. Če trajajo znaki dalj kot 48 ur, lahko koristijo topli obkladki ali topel tuš oziroma kopel.

  1. Spinalna manipulacija

Spinalna manipulacija se je v nekaterih primerih pokazala za koristno. Tako lahko zdravijo samo profesionalci, koristi pa le nekaterim v prvem mesecu bolečin. Pri izkušenem terapevtu je to sorazmerno varna metoda.

3.2. Kronična  bolečina v križu

O kronični bolečini v križu govorimo takrat, ko le-ta traja več kot 12 tednov. Običajno gre za draženje živčnih korenin. Čeprav je zdravljenje podobno kot pri enostavni bolečini v križu, pa tukaj zdravljenje lahko traja mesec ali dva. Ozdravitev je ponavadi popolna.
K prejšnjim ukrepom lahko po nekaj tednih dodamo še blagodejne učinke fizikalne terapije:

E. Fizikalna terapija, telovadba za križ

Poleg ukrepov, ki so predstavljeni pri enostavni bolečini v križu, se v tem obdobju lahko odločimo za fizioterapijo, ki v določenih primerih prinese izboljšanje. S fizioterapijo običajno začnemo po 6 tednih. Pri tem se uporabljajo toplota, naravni peloidi, nizkofrekventni tokovi, laser, ultrazvočno obsevanje in mehanoterapija (razne vrste masaž).
Ob tem je najpomembnejša kineziterapija – gimnastika na suhem in hidrokineziterapija – združeno delovanje giba in vode. Predvsem voda zelo izboljša delovanje giba, saj pri tem izkoriščamo

  • toploto vode (32 stopinj Celzija, kar izboljša krvni obtok in zmanjša mišični krč),
  • pomirjajoč učinek vode na čutilne končiče v koži, kar sprošča mišice in
  • delovanje sile vzgona, kar omogoča lažje izvajanje giba tudi slabši mišici.

Vaje ne smejo povzročati ali zvečati bolečin. Predvsem pa je pomembno, da te vaje osvojimo in nato redno telovadimo.

3.3. Kdaj potrebujete kirurško zdravljenje?

Večina bolečin v križu se pozdravi brez kirurškega zdravljenja. Z operacijo je najpogosteje treba odstraniti zdrsnjeno medvretenčno  ploščico, ki s pritiskanjem na živce povzroča bolečine, v križu ali nogah.
Kirurško zdravljenje bo redko potrebno pri večjem premiku telesa vretenca naprej. In še to le v primeru, če so bolečine močne in stalne, če ne pojenjajo po običajnem zdravljenju in če se kažejo izraziti znaki okvare živcev. Z operacijo zatrdijo oboleli del hrbtenice in razbremenijo živčne korenine.
Tako zdravljenje bo na mestu tudi pri hudih in trajajočih težavah zaradi zožitve hrbteničnega kanala, ki ga povzročajo nekatere kostne in druge strukture. Z operacijo odstranijo take štrleče kostne izrastke.

4. Dejavniki tveganja za bolečine v križu

Poznamo kar nekaj dejavnikov tveganja za bolečine v križu:

  • Prevelika, predvsem pa enostranska in nepravilna fizična obremenitev
  • Dolgotrajno, predvsem nepravilno sedenje
  • Psihični stres, stalna napetost
  • Pomanjkljiva telesna kondicija
  • Prevelika telesna teža
  • Kajenje, slabša prekrvavitev
  • Predhodna poškodba hrbta

Pomanjkanje gibanja in številni drugi škodljivi vplivi sodobnega načina življenja vodijo do kronične utrujenosti živčnega sistema in mišic s posledičnimi bolečinami tudi v križu.

5. Dejavnosti za preprečevanje bolečine v križu

Če želimo živeti zdravo in brez bolečin v križu, potem se moramo potruditi za nekaj stvari:

  1. Pravilen položaj telesa pri delu in počitku:

    Pravilen položaj telesa pri delu in počitku

  2. Telesna in duševna sprostitev
  3. Redna rekreacija in preventivne vaje. Vsaj dvakrat na teden se ukvarjajte s športom, ki vzpodbuja telesno vzdržljivost (hitra hoja, plavanje, kolesarjenje in drugo)
  4. Zdrava, uravnotežena in energetsko ustrezna prehrana
  5. Opustitev kajenja
  6. Izogibanje hrbteničnih poškodb

Znano je, da utrujeni mišici pomaga ustrezno gibanje. Na prvi pogled protislovno. A z gibanjem se namreč mišice bolje prekrvavijo in okrepijo, dihanje je izdatnejše, poveča se vsebnost kisika in izboljša presnova v živčno-mišičnih celicah. Občutek utrujenosti izgine, izboljša se tudi drža telesa. Po telesni aktivnosti se izboljšajo tako telesne, kot duševne sposobnosti.

6. Kdaj morate poiskati zdravniško pomoč?

Z zdravnikom se posvetujte, če so:

  • bolečine hude in ne izginejo v nekaj dneh,
  • če vam bolečina preprečuje opravljanje vsakodnevnih aktivnosti,
  • če imate težave z nadzorovanjem mehurja in črevesa,
  • če v predelu dimelj in zadnjika čutite odrevenelost in
  • če so noge postale šibke, v njih čutite mravljinčenje.
Sprehodi se v naravi!
Narava te napolni z energijo.