02 671 04 11
od 6. do 8. ure in od 11. do 13. ure
popoldan od 12. do 16. ure

Koža in sonce

Franc Beigot

Koža je organ s številnimi funkcijami. Na tisoč in en način vedo umetniki opisati občutja, ki nam jih posreduje koža:

Toploto, dotik v vseh njenih niansah in s paleto pomenljivosti, bolečino v vseh njenih globinah in ostrini, vonj privlačnosti; pričarati nam vedo spekter polti, pa bledico kože, ki skrbi in rdečico, ki se ne da ugnati in govori. Zgubana, temna koža zgarane starke nam vliva spoštovanje, mehka, polna in bela koža otroka nas navdaja z veseljem in radostjo nad življenjem.

Nasproti ji stoji mogočno Sonce: Veliko za več kot milijon krogel s prostornino Zemlje, ki bruha energijo v okolico iz jedrskih reakcij v bližini središča, kjer je temperatura 15 milijonov stopinj. Vsa ta energija dosega Zemljo, saj je le ta sorazmerno blizu Soncu, oddaljena od njega le 1 astronomsko enoto, 150 milj. km. Veliko te škodljive energije zadrži atmosferski plašč Zemlje, njena »koža«. Do naše kože prodrejo, poleg vidne svetlobe, še infrardeči žarki in del energije v obliki ultravijoličnih (UV) elektromagnetnih valov. Celotno UV - C sevanje in del UV – B sevanja ozonska plast zadrži. Če te absorpcije ne bi bilo, bi življenje na Zemlji, v obliki kot ga poznamo, zamrlo.

1. Koža

Koža prekriva celotno površino telesa in ga varuje pred škodljivimi vplivi. Njena povprečna skupna površina znaša kar 1,6 – 1,9 m². Sestoji iz vrhnjice, ki je sestavljena iz gornjega roženega sloja in iz spodnjega zarodnega sloja in vezivne usnjice. Le-ta leži na vlaknatem in z maščobo bogatem podkožju. Na dnu vrhnjice so melanociti, celice, ki tvorijo temno kožno barvilo – melanin.

Koža ima pomembne funkcije: Varuje organizem pred mehanskimi poškodbami, pred izsušitvijo, preprečuje prodiranje mikrobov v telo, varuje nas pred ultravijoličnimi žarki. Je najvažnejši organ za regulacijo telesne temperature. V koži poteka veliko encimskih procesov, kot je sinteza vitamina D; nadvse pomembno sodeluje pri alergičnih procesih in podobno. Zaradi obilice čutnih telesc in živcev je njena zelo pomembna vloga posrednika med organizmom in okolico: Je čutni organ za dotik, pritisk, temperaturo, bolečino.

Koža se tekom življenja spreminja. Z leti se tanjša, izgublja prožnost in se guba. Predvsem dolgotrajno in ponavljajoče izpostavljanje ultravijoličnim žarkom, pred katerimi nas koža varuje, kožo zelo uničuje in stara. Že nastale škode ni moč popraviti.

2. Ultravijolično sevanje

Ultravijolični žarki (UV) so energija v obliki elektromagnetnega valovanja. Večji del te energije je za nas in za druge oblike življenja škodljivo in nevarno. Sami žarki so nevidni, lahko pa počrnijo fotografsko ploščo. Glavni vir UV sevanja je sonce, umetni vir pa so skoraj vsa svetlobna telesa, luči. UV sevanje delimo glede na valovno dolžino na tri dele: Kratkovalovno sevanje (UVC), srednjevalovno sevanje (UVB) in dolgovalovno sevanje (UVA). Najbolj nevarni so žarki UVC. Energija teh žarkov uničuje življenje. Veliko negativnih vplivov na življenje organizmov ima tudi sevanje v obliki žarkov UVB. Energija v obliki ultravijoličnih žarkov dolgih valovnih dolžin, UVA, so med temi še najmanj škodljiva, v zmernih količinah imajo pozitiven vpliv na telo – tvorba vitamina D, povečana obrambna sposobnost telesa, itd.

3. Negativni učinki ultravijoličnega sevanja

3.1. Škodljivi učinki na ravni celice

Zaradi boljšega razumevanja škodljivega vpliva sonca na kožo, si poglejmo nekaj primerov škode, ki jo nevarni žarki napravijo na ravni celice.

  • Vsrkana energija UV žarkov v roženi plasti kože se sprošča v obliki toplote.
  • V globljih delih kože UV žarki poškodujejo gradbene elemente življenjsko pomembnih beljakovin, predvsem dele DNK. Nekatere od teh poškodb zna celica popraviti in obnoviti, druge pa se končajo s smrtjo celice. Spet druge celice se toliko poškodujejo in spremenijo, da telo nad njimi izgubi vso kontrolo in se divje razmnožujejo kot rakaste celice.
  • UV sevanje poškoduje celično ovojnico, ki prav tako pripelje do smrti celice in posledične okoliške reakcije.
  • Ultravijolično sevanje poškoduje proteine, ki se spremenijo. Koža postaja zato vse manj prožna, se tanjša in se guba.

3.2. Škodljivi učinki, ki jih zaznamo z očmi

Ti škodljivi učinki UV sevanja so nam bližji, saj jih v vsakdanjem življenju srečujemo ali jih neposredno zaznamo. Poglejmo si nekatere od njih.

  • Sončne opekline
    Sončne opekline so posledica čezmerne izpostavljenosti ultravijoličnim žarkom B. Po nekaj urah prekomernega sončenja se pojavi na koži rdečina. Kasneje, odvisno od dolžine izpostavljenosti soncu in tipu kože, se lahko pojavijo mehurji. Koža se lahko tudi olupi. Pri opeklini večje površine se lahko pojavi vročina in drugi hujši znaki. Če do opekline že pride, je na mestu hlajenje kože z obkladki s hladno vodo (iz pipe).

    Pomagajo mazila in losioni, ki naj bodo brez parfumov. Taka koža je zelo občutljiva, boleča in dovzetna za okužbe, saj smo ji poškodovali vse obrambne in druge funkcije.

  • Prezgodnje staranje kože
    Poškodba globokih plasti kože povzroči gubanje kože in rumeno obarvanost. Žile postanejo tanjše, krhke. Tudi sama koža se stanjša. Obarvanost kože postane neenakomerna. Te spremembe se več ne popravijo. Razne kreme in postopki nam pomagajo zgolj prikriti gube.

  • Rak na koži
    Sončna svetloba dolgoročno sproži predrakave spremembe, ki končno privedejo do razvoja kožnega raka. Kožni raki se ponavadi pojavijo na mestih, ki so bili najbolj izpostavljeni soncu ali na predelih, ki so jih, morda že pred več leti, poškodovali sončni žarki (aktinične keratoze, luskasta območja, ki se ne pozdravijo). Še najbolj je nevaren maligni melanom, rak, ki vznikne iz pigmentnih celic v koži. Najpogosteje se pojavi ravno na predelih, ki so bili izpostavljeni soncu. Okoli polovica se jih razvije iz že obstoječega materinega znamenja. Nevaren je zaradi težnje k hitri razširitvi v oddaljene dele telesa. Maligni melanom lahko vznikne tudi v žilnici očesa. Pojavnost malignega melanoma je v porastu, s podvojitvijo vsakih 6-10 let.

  • Siva mrena
    Izpostavljenost močni sončni svetlobi lahko privede do motnosti očesne leče (siva mrena). Gre za napredujočo izgubo vida.

4. Kako je telo zaščiteno pred UV sevanjem?

Telo je zavarovano pred škodljivimi vplivi UV žarkov na dva načina (enako velja za druge organizme): Na eni strani ga varuje koža, po drugi poti ga ščiti ozonski plašč Zemlje.

Ozonska plast

Ozonska plast

Ozonska plast okoli Zemlje v celoti vpije UVC sevanje, tako, da do zemeljske površine sploh ne seže. Zaustavi tudi večidel energije UVB. Do zemeljske površine uspe prodreti tako le manjši del žarkov UVB in ves spekter žarkov UVA. Količino celotnega ozona v plasti nad zemeljskim površjem merimo s sateliti in drugimi instrumenti (Glej Agencija Republike Slovenije za okolje). Zadnja leta se koncentracija ozona v stratosferi vse bolj niža. Tudi v naših krajih (točneje nad Avstrijo) je bila količina ozona leta 1996 v primerjavi z letom 1978 manjša za 10 %. Količina UV žarkov, ki nas dosega je tako iz leta v leto večja. Meteorologi so uvedli, na osnovi meritev količine UV žarkov in njihovega vpliva na žive organizme, novo količino – UV indeks. Vrednosti le-tega so od 1 do 20. Višja kot je vrednost, večja je nevarnost za kožo. Najvišje vrednosti UV indeksa so med 11 in 15 uro. Količina UVB sevanja z nadmorsko višino (gore) raste.

Koža

Pred UV žarki, ki skozi Zemeljski plašč prodrejo do njene površine, je telo zaščiteno s kožo. Koža odgovori na UV žarke s povečano tvorbo temnega kožnega barvila, pigmenta, ki kot dežnik ščiti občutljive življenjsko pomembne elemente v celici. Po drugi strani pa se debeli rožena plast in tako poveča zaščito pred škodljivimi žarki.

Ob izpostavljanju soncu imejmo vedno v mislih, da je porjavelost kože le obrambni mehanizem telesa pred poškodbami zaradi UV svetlobe. »Zdrave« zagorelosti ni.

Zadnja leta se ljudje zavestno, iz modnih nagibov, vse bolj izpostavljajo soncu. Po drugi strani pa z onesnaževanjem atmosfere tanjšamo ozonsko plast Zemlje. Količina ultravijolične svetlobe, ki prodre do zemeljskega površja, je vse večja. Uničujemo obe naravni zaščiti pred škodljivim sevanjem.

5. Umetni viri ultravioličnih žarkov

Umetna ultravijolična svetloba v solariju je sestavljena predvsem iz spektra UVA žarkov, manj iz UVB. Lahko vsebuje le spekter UVA. Vsako dolgoročno izpostavljanje tej svetlobi ima za kožo prav enake posledice in tveganja, kot sončna svetloba. Dolgoročno kožo spremeni in poškoduje, pospeši staranje kože. Za porjavelost pridobljeno v solariju velja isto opozorilo, kot za izpostavljenost naravni sončni svetlobi: Varne zagorelosti ni. Poškodbe so večje, če so žarnice dotrajane ali poškodovane.

6. Komu še posebej odsvetujemo prekomerno sončenje?

Previdnost pri sončenju še posebej svetujemo:

  • Vsem, ki imajo svetlo barvo kože ali so plavolasi in rdečelasi, modrooki.
  • Otrokom. Ti imajo bolj občutljivo kožo. Tudi njihova površina kože je v sorazmerju s njihovo teža večja, kot pri odraslih.
  • Sončenje odsvetujemo onim, ki imajo katero od vezivno-tkivnih bolezni (kot: sistemski ali kožni lupus, itd.). Ti bolniki so o tem že poučeni.
  • Vsem, ki so bili RTG obsevani, za obdobje nekaj mesecev odsvetujemo sončenje.
  • Previdni morajo biti vsi, ki so preboleli meningitis.
  • Nekatere kožne bolezni z rdečico obraza (rosacea in podobne) sončenje še poslabša. Posvetujte se s svojim zdravnikom.
  • Previdnost pri sončenju ni odveč pri vseh, ki imajo visok krvni tlak in nekatere okvare srca.
  • Močnejši odziv kože na sončenje lahko povzročijo nekatera zdravila (sulfonamidi – zdravila za zdravljenje sladkorne bolezni, tetraciklini, nalidiksinska kislina, kinoloni – antibiotiki, tiazidi – zdravila za odvajanje vode in drugi). Če uživate zdravila in se ob tem odpravljate na sonce, o tem povprašajte svojega zdravnika. Podoben, premočan in spremenjen odziv kože na sončenje lahko nastane ob sočasni uporabi tudi nekaterih drugih pripravkov: parfumi, kolonska voda, katrani, mila, itd. Take reakcije izzovejo lahko snovi, ki so v nekaterih rastlinah, travah in petršilju.

7. Nekaj splošnih nasvetov za sončenje

  • Najboljši način preprečevanja škodljivih vplivov sonca je izogibanje močni, neposredni svetlobi.
  • Voda in pesek odbijajo sončno svetlobo in povečujejo količino UV žarkov, ki zadenejo kožo.
  • Izpostavljenost soncu preko dneva se sešteva.
  • Ne izpostavljajmo se soncu med 11. in 16. uro.
  • Če se izpostavljenosti sončnim žarkom ne moremo izogniti, potem kožo prej zaščitimo s sredstvom za sončenje. Te kreme in losioni vsebujejo snovi, ki zadržijo UVA in UVB žarke. Njihovo varovalno moč izražamo z zaščitnim faktorjem, SPF ( Sun Protecting Factor), ki je označen na izdelku. Kolikor večje je to število, toliko boljša je zaščita. Sredstva s faktorjem 15 ali več, zaustavijo večino UV žarkov. Vseh ne blokira nobeno prosojno sredstvo. Zaščitno sredstvo potrebujejo običajno okoli 30 – 45 minut, da se trdno veže na kožo. Kopanje in znojenje neposredno po nanosu zaščito izpere in izniči.
  • Spremljajmo napovedi UV indeksa, ki jih posreduje Meteorološki zavod republike Slovenije. Objavljeni so v dnevnem časopisju (Delo, Večer in drugod). Če poznamo UV indeks se lahko v veliki meri zaščitimo pred prekomernimi sončnimi žarki. Za lažje razumevanje in tolmačenje vrednosti UV indeksa si poglejmo tabelo (Glej tudi Agencija Republike Slovenije za okolje, http://www.arso.gov.si/)
Kategorija izpostavljenosti UV indeks Zaščita
Minimalna 0-2 Pokrivalo
Nizka 3-4 Pokrivalo, sončna očala, zaščitni faktor 15 SPF in več
Zmerna 5-6 Pokrivalo, sončna očala, zaščitni faktor 15 SPF in več, senčna področja
Visoka 7-9 Pokrivalo, sončna očala, zaščitni faktor 15 SPF in več, senčne lege, bivanje v prostorih med 10. in 16. uro
Zelo visoka 10 ali več Čim več bivanja v prostorih in uporaba vseh omenjeni zaščit zunaj
  • Za zaščito oči uporabljajte sončna očala, ki imajo certifikat, da absorbirajo žarke UVA in UVB.
  • Oblačila in navadno okensko steklo zaustavijo skoraj vse škodljive žarke.
  • Sonce nas lahko opeče tudi ob oblačnem vremenu. Do 80% UV svetlobe pride skozi tanjše plasti oblakov, v megli pa je lahko izpostavljenost UV svetlobi celo večja kot ob jasnem vremenu.
  • Če ne čutimo topline sončnih žarkov, še ne pomeni, da se ne moremo opeči. Toploto čutimo zaradi vidne in infrardeče svetlobe. Sončne opekline povzroča UV sevanje, ki nima toplotnega efekta.
  • Po približno 15 minutah sončenja je koža zasičena z novo nastalim vitaminom D in daljše izpostavljanje sončnim žarkom ne pripomore k dodatni tvorbi vitamina.
Sprehodi se v naravi!
Narava te napolni z energijo.