02 671 04 11
od 6. do 8. ure in od 11. do 13. ure
popoldan od 12. do 16. ure

Nevarne živali v Istri, Dalmaciji, Sredozemlju.

Pripravil Darko Djurić, dr. med., specializant

ŠKORPION (Euroscorpius Italicus, Mediterranean scorpion)

Škorpion

Čeprav nekatere vrste spadajo med najbolj nevarne kopenske živali, še posebej tiste v Afriki in Bližnjem vzhodu, pa škorpijoni na Balkanu na srečo ne spadajo mednje. Vseeno je škorpijonov pik zelo boleč in zahteva takojšnjo zdravstveno pomoč. Nekateri njegov pik primerjajo z osjim ali sršenjim, pik vrste škorpijona, ki živi v Italiji, pa naj bi bil precej bolj boleč.

Škorpijona sicer prepoznamo po naslednjih značilnostih: velik je približno šest centimetrov, v naših koncih (na Primorskem) pa so še kakšen centimeter ali dva manjši. Imajo dolg rep s strupenim želom, štiri pare nog in par klešč. Lahko so črne ali rjave barve različnih odtenkov, na prostem pa se zadržujejo predvsem ponoči, ko iščejo hrano, podnevi pa se skrivajo v temnih odprtinah, pod skalami, pa tudi pod posteljo, v čevljih ipd. Strup sestavljajo neurotoksični peptidi. Evropski škorpijon ima tako imenovani alfa-škorpionski toksin (alfa-ScTx). Strup deluje na sinapsah.

Škorpijon piči le v primeru občutka ogroženosti, njegov pik pa povzroči oteklino, pekočo bolečino, mišično šibkost, drisko, slabost, takikardija in hipotenzija. V drugi fazi se pojavi spazem mišic, krči, hipotenzija in bradikardija. Pri nekaterih vrstah je mogoč pljučni edem in smrt zaradi zastoja dihanja, vendar ne pri evropskih škorpijonih. Prizadeti predel je potrebno umiti z vodo in nanj položiti led, zdravnik pa nato predpiše še protistrup.

ČRNA VDOVA (Latrodectus tredecimguttatus)

Črna vdova

Kako prepoznamo črno vdovo in kako jo najdemo?
Čeravno zaradi samega imena prevladuje mnenje, da so črne vdove zgolj črne, lahko v resnici barva variira vse do bele. Veliko bolj zanesljiv prepoznavni znak so pri odraslem pajku rdeče lise na zadku, ki jih je lahko do 17, zgodi pa se, da je kakšna tudi brez kakršne koli lise. Medsebojno se razlikujejo po različni obliki in razporejenosti lis, katerih barva se spreminja glede na njihovo starost. Ko so črne vdove še mlade, so lise bele, ko se starajo, pa se začne iz sredine širiti oranžna barva. Ta se postopoma širi in postaja vse bolj temna – vse do rdečega odtenka. Pri odrasli samici so pege popolnoma rdeče, pri samcu pa ostane bel obroč. Samice so tudi precej večje od samcev, zrastejo namreč do velikosti 1-2 centimetrov, medtem ko samci dosežejo velikost zgolj med 3 in 5 milimetri.
Črno vdovo ni tako enostavno najti, kot bi si marsikdo mislil. Skrita je v špranji skale je nedosegljiva našim očem. Njena neugledna, razmetana mreža je razpeljana nekako 5 cm nad tlemi. Skrivališče ima na začetku pol metra dolge mreže. Zelo rada si ga izbere v razpoki večje skale, ki le malo štrli iz zemlje, redkeje večjega kamna, ki ga je mogoče z lahkoto odstraniti. Pri vhodu v skrivališče se pajčevina lijakasto zožuje, postaja vse gostejša in je posebno na zgrnji strani prepredena z različnimi slamicami, travami in ostanki ujetega in izsesanega plena. Mrežo si splete tudi v kamnitih ogradah, značilnih za Dalmacijo, pa tudi v kaki vdolbini stare oljke tik pri tleh. Izvabili jo bomo, če vzamemo daljšo slamico in tresemo njeno mrežo. Tedaj bo naglo pritekla ven, misleč, da se je ulovila kakšna kobilica, njena najljubša hrana. Niti njene pajčevine so tako močne, da ji ne uide niti velika kobilica. Njeno močno nit skušajo uporabiti celo v industriji svile.

Kako prepoznamo ugriz črne vdove?
Za začetek povejmo, da so na strup črne vdove najbolj občutljive mačke, podgane in miši, pa tudi konji, srednje občutljivi smo ljudje, na pse pa strup sploh ne deluje. Pri ljudeh strup prizadene osrednji živčni sistem in se zelo hitro razširi po telesu. Bolečine so po poročanjih tistih, ki jih je črna vdova že ugriznila, nepredstavljivo močne.
Okoli ugriza nastopi po nekaj minutah rdečina, velika nekaj milimetrov. Ta se hitro veča, po pol ure je velika že 6 cm. Na tem mestu se tudi naježijo dlake, pojavi se lokalna oteklina. Sčasoma ta predel pobledi, obkroža ga modrikasti kolobar. Predel je boleč, včasih delno omrtvičen. V sredini redkokdaj opazimo ugriz v obliki pike. Ko že vsi splošni simptomi obolenja minejo, okoli ugriza še vedno boli, včasih kar nekaj tednov.

Latrodektizem – obolenje zaradi ugriza črne vdove
Intenzivnost znakov obolenja je odvisna od količine vnesenega strupa, od območja, kjer živi pajek, ter od mesta ugriza ( močno ožiljena in oživčena mesta ). Prvi znaki obolenja se lahko pokažejo že po desetih minutah. Bolečinam v mišicah sledijo slabost, bruhanje in znojenje. Značilen pojav pri ugrizu črne vdove je strah pred smrtjo. Vsi bolniki, ki jih opisujeta dr. Maretić iz Pulja in dr. Lebez in Ljubljane v knjigi Otrovni pauci, so povedali, da so mislili, da bodo umrli. Latrotoksin, ki deluje na živčevje, ima namreč poleg fizičnega tudi izrazit psihični učinek. Bolečine v mišicah postajajo vse hujše. Sledijo krči, bolečine v prsnem košu, največkrat pospešeno bitje srca, povišan krvni tlak in oteženo dihanje. Lahko nastane tudi vnetje notranjih organov – od ledvic, jeter do črevesja. Značilna reakcija je tudi povečano delovanje vseh organov z notranjim izločanjem. Po nekaj dneh začno vsi ti simptomi počasi popuščati, ostanejo pa bolečine v nogah. Običajno izginejo vsi znaki brez posledic, seveda pa je vsekakor nujno poiskati zdravniško pomoč. Obolenje zaradi ugriza črne vdove je lahko smrtno nevarno za ljudi s srčnimi težavami, za otroke in ostarele osebe.

Zdravljenje latrodektizma
Če nas ugrizne črna vdova, moramo takoj k zdravniku. Zdravljenje je simptomatsko ( splošni znaki obolenja ) ali kavzalno ( vzročno ). Splošno zdravljenje pomeni odpravljanje mišičnih krčev, bolečin, slabosti itd. Bolj ali manj vsa taka sredstva uspešno skrajšujejo trajanje bolezni in le trenutno odpravijo klinične znake. Vzročno zdravljenje pa je odpravljanje vzroka obolenja, v našem primeru strupa črne vdove. Uničimo ga s serumom, ki vsebuje protistrup ( IgG protitelesa ). Obstaja nevarnost pojava anafilaktične reakcije po aplikaciji protistrupa, opisani so tudi smrtni primeri. Mišične krče umiri i.v. Ca in diazepam.

TIGRAST KOMAR (Aedes albopictus)

Tigrast komar

Komarjev smo že precej navajeni in navadno, izjema so ljudje z alergijo na pike insektov, ne povzročajo hujših posledic razen neprijetne srbečice. Čeprav se nevarnejši komarji, ki so prenašalci malarije, zadržujejo v bolj eksotičnih predelih sveta, pa je zadnja leta na slovenski in hrvaški obali vse bolj prisoten t.i. tigrasti komar. Ta je precej bolj agresiven in se razmnožuje še bolj učinkovito kot navadna sorta, med nevarne kopenske živali pa spada zato, ker je prenašalec številnih virusov.

Še bolj pogost je tigrasti komar v Italiji, kjer je prenašalec virusa chikungunya, ki po simptomih nekoliko spominja na malarijo. Okuženega doletijo visoka vročina, tudi nad 40 stopinj, rdeči izpuščaji, oteklina, hudi glavoboli, artritisu podobni simptomi in dolgotrajna nespečnost. Ker cepivo za ta virus ne obstaja, lahko zdravniki zdravijo le simptome, bolezen pa čez čas mine sama. Bolnik pa k sreči razvije dosmrtno odpornost nanjo. Tigrasti komar napada podnevi in ponoči, prepoznamo pa ga po tigrastem vzorcu vzdolž trupa in nog.

Kako se zaščitit pred tigrastimi komarji?
Smiselno je upoštevati naslednje preventivne ukrepe:

  • med gibanjem na prostem nosite obleko z dolgimi rokavi in hlačnicami, zlasti v času največje aktivnosti komarjev (zvečer in zjutraj);
  • priporočamo uporabo repelentov (sredstev za zaščito proti komarjem), ki vsebujejo več kot 30 odstotkov aktivne snovi (na primer N,N-dietil-m-toluamid; za nosečnice in otroke, zlasti mlajše od treh mesecev, repelenti niso priporočljivi);
  • uporabo mrež proti komarjem;
  • v neposredni bližini svojega bivališča očistite okolico, zlasti morebitne luže, posodice z vodo, odpadne gume in druge možne prostore, kjer bi se lahko razvijale ličinke;
  • uredite ustrezno zaščito proti komarjem (dobro zaprti prostori ali prostori z mrežami proti komarjem), saj so tigrasti komarji relativno slabi letalci;

MORSKI PAJEK ( Trachinus lineatus Delar – Trachinus drago L. )

Morski pajek

Morski pajek je v javnosti slabo poznana ribja vrsta, čeprav je precej pogost. Obstaja ljudski rek, da je to najnevarnejša jadranska ribja vrsta. Zadržuje se na peščenih tleh in je pogost tudi v plitvinah. Morski pajek ne piči, pač pa se človek običajno zbode na njegovih hrbtnih bodicah. Tak pik je relativno pogost pri ribičih, ki s to ribo pogosto rokujejo in redek pri turistih in kopalcih, saj je riba plašna in se običajno umakne, preden stopimo nanjo. Simptomi so podobni kot pri vseh pikih strupenih rib, bolečina, oteklina in rdečica. Pri vbodu pajka bolečina v tridesetih minutah postane neznosna. Zaradi močnega strupa vbod morskega pajka lahko spremljajo tudi drugi simptomi, slabost, vrtoglavica, bruhanje in občutki tesnobe. Potrebno je poiskati zdravniško pomoč, strup je termolabilen in se priporoča namakanje mesta vboda v vroči vodi (temperatura več kot 40 C). Posebej nevaren je vbod v primeru otroka in starejše osebe.

MODRAS (Vipera ammodytes), GAD (Vipera berus)

Modras

Modras

Gad

Gad

Strupeno kačo najdemo skoraj vsepovsod, od obalnih hrvaških območij pa so zelo razširjeni v Dalmaciji, predvsem na Hvaru, leglo modrasov pa so nedolgo nazaj našli tudi v Gacki dolini.
Modras ima tipičen rožiček na predelu nosu, sicer pa je navadno rdeče, sive, olivno zelene ali rdečkasto rjave barve. Dolg je nekje do 95 centimetrov, njegov trup pa prekriva cikcakast vzorec. Modras je ena najbolj nevarnih kopenskih živali, ki obožuje vroče in suhe sončne predele, zato se zadržuje na skalah, pečinah, ograjah in zapuščenih vrtovih.
Človeka ugriznejo v primeru napadenosti, če kačo izzivamo ali ima občutek ogroženosti, ugriz pa povzroči otekanje, slabost, pojav modric, lahko tudi zatekanje bezgavk, motnje vida, slabost ipd. Po ugrizu mora biti ranjenec na miru, nato se slečejo tesna oblačila, rana se umije in pokliče zdravnika.

Prva pomoč
Osnovni ukrepi prve pomoči so enaki ne glede na vrsto kače, ki je povzročila ugriz. Na prvem mestu je varnost, da ne bi kača ugriznila še koga. Poskusimo jo odgnati, če to ne gre in nas še vedno ogroža, jo poskušamo onesposobiti. Poškodovanca pomirimo, mesto ugriza očistimo in pokrijemo, najbolje s suho sterilno gazo. Počitek in imobilizacija prizadetega uda sta zelo pomembna, saj zmanjšata bolečino, otekanje in krvavitev. Pri mnogih, zlasti neevropskih vrstah kač (skupina Elapidae) je priporočljiva tako imenovana imobilizacija s pritiskom, ki naj bi zmanjšala absorbcijo nevrotoksičnega strupa v krvni obtok. Z elastičnim povojem tesno (pritisk med 40 in 70 mm Hg) povijemo ud od periferije čez mesto ugriza čim bližje trupu. S tem iztisnemo del krvi in zmanjšamo absorbcijo strupa. Opisana imobilizacija s pritiskom pa ni priporočljiva za večino evropskih strupenih kač (skupina Viperidae, vključno z našimi vrstami modrasov in gadov), ker njihov strup povzroča lokalne okvare tkiva. Za te vrste kač je primerna običajna imobilizacija z različnimi tipskimi ali improviziranimi opornicami brez povijanja s pritiskom. Čim prej moramo odstraniti vse, kar bi ob pričakovanem otekanju uda lahko oviralo krvni obtok (ročne ure, zapestnice in drug nakit, tesna oblačila ipd.). Ne smemo pozabiti na zaščito pred ohlajanjem ali pregrevanjem žrtve kačjega ugriza.
Strup nekaterih vrst kač, med njimi je večina evropskih, torej tudi naših strupenjač (Vipera), lahko povzroči zelo hiter srčno žilni kolaps ali ohromitev dihalnega centra – v takih primerih pravilno in včasih dolgotrajno oživljanje poškodovancu lahko reši življenje. Pri ugrizih nekaterih vrst kač (Elapidae) je včasih potrebno dajati umetno dihanje več ur ali celo nekaj dni.
Čim prej je o dogodku potrebno obvestiti reševalno službo, če seveda obstaja na območju, kjer je prišlo do nesreče. V večini evropskih držav vključno s Slovenijo je številka dispečerskega centra za pomoč 112. V centru nas po potrebi lahko povežejo tudi s strokovnjaki za kačje ugrize. V okviru laične prve pomoči ne izvajamo zarezovanja, izrezovanja, izsesavanja z usti ali z različnimi komercialnimi pripomočki, gretja, hlajenja, uporabe različnih mazil, prevezovanja uda med mestom ugriza in srcem z namenom »zmanjšati dotok strupa«. Vse to so opuščene metode, ker je z njimi povzročena škoda bistveno večja kot potencialna korist.
Proti bolečinam naj laiki ne bi uporabljali drugega kot paracetamol (pri nas Lekadol, Daleron). Ne priporočamo Aspirina in drugih zdravil iz skupine nesteroidnih protivnetnih zdravil (Ketonal, Voltaren, Naklofen, Naprosyn itd.), ker lahko poslabšajo krvavitve. Če bo transport žrtve kačjega ugriza dolg in ni možno nastaviti infuzije, lahko poškodovanec, če je pri zavesti, pije tekočine – z izjemo pravih čajev, kave in alkohola – seveda če ne bruha oziroma če ne čuti izrazite slabosti. Uživanje hrane ni priporočljivo.
Človek, ki ga je v gorah ugriznila kača, ne sme hoditi, v dolino oziroma v ustrezno zdravstveno ustanovo ga je potrebno čim prej in čim bolj obzirno prenesti ali prepeljati, najbolje s helikopterjem, ki pa ni vedno dosegljiv. Ne glede na morebitno dobro počutje mora ostati na opazovanju v bolnišnici najmanj 24 ur.

MORENA (Muraena helena)

Morena

Ugriz je zelo boleč (ker morena žrtev močno zagrabi in je ne spusti, ampak jo hoče odvleči k sebi…zato so rane raztrgane).V slini in na koži morene so hemaglatamini in hemolitični toksini. Strupi niso posebej nevarni, povzročajo le močno bolečino in krvavitve. Tudi kri morene je strupena, vsebuje toksine, ki povzročajo dispnejo in krvavitve, če pridejo na sluznice oči ali ust. Uniči jih temperatura okoli 75 st.
Ob ugrizu: Rano dobro izperi, da odstraniš čim več strupa in jo skrbno očisti. Razkuži jo. Sepsa je pri teh ugrizih zelo pogosta. Navadno je rana velika in zelo krvavi.

VOŠČENA MORSKA VETERNICA (Anemonia viridis)

Voščena morska veternica

Na lovkah imajo ožigalke, ki ob dotiku s kožo zelo pečejo. Voščena morska je vrsta morskih veternic, ki je razširjena od Velike Britanije do Sredozemskega morja, najti pa jo je mogoče tudi v Jadranu.
Ožigalke te vrste so v globoki vodi lahko sive barve, v plitvejšem morju pa so zelene barve s škrlatnimi vršički. Barva je posledica simbioze z vrsto alg, ki rastejo v ožigalkah in vsebujejo klorofil. Prav zato je ta vrsta morskih vetrnic najbolj pogosta v plitvih vodah.

Pomoč: Najprej odstrani vse lovke s kože. Previdno, ne drgni, ker s tem izločiš še več strupa. Nato dobro izperi s hladno morsko vodo. Nikakor s sladko vodo! Mesto nato speri s kisom ali sokom limone, kar inaktivira strupnino. Na kožo nanesi antihistaminsko mazilo (napr. Fenistil cr). Dobro je tudi mazilo, ki je pripravljeno za zdravljenje hemoroidov, npr. Doloproct cr., ker vsebuje lidokain – (blaži bolečino) in fluorokortolon – (deluje zaviralno na vnetno dogajanje).

Sprehodi se v naravi!
Narava te napolni z energijo.